Prevajanje in lektoriranje besedil

O prevajanju govorimo takrat, ko prevajalec poizkuša prenesti sporočilo iz izvirnega jezika v ciljni jezik, za to pa je v veliko primerih zadolžena prevajalska agencija. Za prevajanje je potrebna velika mera potrpežljivosti in znanja. Prevajanje se deli na dve vrsti in sicer na pisno prevajanje in ustno tolmačenje. Tolmači so prisotni na raznoraznih prireditvah ali dogodkih, kjer so prisotni ljudje iz več različnih držav.

Prevajamo lahko čisto osnovna besedila, strokovna besedila ali pa knjižna oz. literarna besedila. Pri strokovnih prevodih ni prostora za napake, saj te lahko spremenijo marsikaj. Če naprimer prevajamo sodne dokumente, policijske listine, recepte za zdravila ali kaj podobnega, so lahko napake celo usodne. Za kvaliteten prevod je potrebna velika mera oz. skoraj popolno znanje obeh jezikov,ciljnega jezika v katerega prevajamo in jezika iz katerega prevajamo. Verjetno je najtežja zvrst prevajanja, prevajanje literarnih del in knjižnih besedil, tu ni dovolj le popolno poznavanje jezikov, potrebno je razumeti tudi sporočilo teksta. Glaven namen prevajalca je prenos izvirnega sporočila v drugi jezik, pri prozi pa je to še posebej zakomplicirano.

Pod prevajanje štejemo tudi tolmačenje, poznamo simultane, konsekutivne in sodne tolmače. Sodni tolmači sodelujejo pri prevodih sodnih dokumentov in listin, zapriseženi pa morajo biti na Ministrstvu za pravosodje, saj je le tako prevod lahko overjen. Simultani tolmači so prisotni na prireditvah, zborih ali sestankih, kjer so udeleženci iz različnih držav. Ti tolmači prevajajo izvirno govorjeno besedilo v poljubne tuje jezike, njihov odziv mora biti zelo hiter, kratkoročni spomin pa zelo dober. Konsekutivni tolmači pa so prisotni tik ob govorcu in z ustnim prevodom ter kretnjami prenašajo besede govorca v ciljni jezik. Konsekutivni tolmači morajo biti tudi vešči javnih nastopov. Prevajanje je zapleteno in težko delo, za kvaliteten prevod pa je potrebno veliko prakse in znanja. Za omenjen poklic se lahko pri nas zaenkrat šolamo samo v Ljubljani in sicer na Filozofski fakulteti. Ker je glavni cilj prenos izvirnega sporočila iz teksta, mora prevajalec poznati tudi ovire, s katerimi se sreča na poti do prevoda. Prepreke se lahko pojavijo pri samem jeziku ali pa pri kulturnih značilnostih dveh narodov.

Vsako prevedeno besedilo pa je potrebno tudi lektorirati zato večina prevajalskih agencij med svoje storitve vključuje tudi omenjeno dejavnost. Lektoriranje ali pregledovanje besedila običajno izvajajo profesorji slovenskega jezika oz. diplomirani slovenisti. Lektorji so običajno zaposleni v prevajalskih agencijah, časopisnih uredništvih, televizijah ali uradnih in državnih institucijah. Čeprav vsak izmed nas misli, da obvlada materni jezik pa ni vedno tako, zato so lektoriranja besedila v maternem jeziku prav tako pogosta. Lektorat besedila se začne s temeljitim pregledom besedila, lektor nato v besedilu označi napake, za označevanje pa uporablja standardna lektorska korekturna sredstva.

Lektoriranje je potrebno pri vseh besedilih, ki so dostopna širši javnosti, besedilo je lahko še tako privlačno, a če vsebuje napake lahko zelo pokvari ugled podjetja ali ustanove. Lektoriranje in prevajanje zaradi svoje narave hodita z roko v roki.