Izredna odpoved delovnega razmerja

Izredna odpoved delovnega razmerja je definirana v zakonu o delovnih razmerjih. Razlog zakaj lahko pride do izredne odpovedi so različni, kot prvi razlog je najbolj očitna kršitev, torej dejanje zaposlenega, ki ima znake kaznivega dejanja. Kaj je kaznivo dejanje je definirano v zakonskem zakoniku, pa vendar med pogostimi razlogi so kraja tuje lastnine ali posredovanje zaupnih podatkov delodajalca ali osebnih podatkov zaposlenih oziroma strank. Med razlogi za izredno odpoved je tudi malomarnost delavca. V primeru malomarnosti govorimo o veliki malomarnosti, ki si jo strokovnjak na določenem področju ne bi smel privoščiti (na primer elektro monter napelje elektriko v bazen), seveda je vprašanje ali je taka malomarnost rezultat naklepa in tako izpolnjuje tudi elemente kaznivega dejanja ali govorimo o izključno o veliki malomarnosti.

Očiten razlog je seveda primer, ko se ugotovi, da je zaposleni kot kandidat v postopku za zaposlitev uporabil lažne podatke ali potrdila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Razlog za izredno odpoved je tudi v primeru, ko delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delovno mesto in svoje odsotnosti iz dela ni obvestil delodajalca na noben primeren način. V primeru ko oseba prejme zaporno kazen ali v primeru ko prejme pravnomočni odločbi prepovedi opravljanja dela ali določena dela, na primer voznik tovornega vozila dobi kazen prepoved vožnje za več kot 6 mesecev ali v primeru, ko je delavec obsojen na zaporno kazen daljšo kot 6 mesecev, lahko delodajalec poda izredno odpoved delovnega mesta. Ena pogostih kršitev s strani delavca je opravljanje dela ali neupoštevanje navodil pristojnega zdravnika v času odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma med bolniškim staležom. Vsi našteti razlogi se smatrajo za kršitev pogodbe in zakona o delovnih razmerjih in zato kot primerna podlaga za odpoved delovnega razmerja, vendar vsak razlog zase mora biti utemeljen in dokazljiv. V primeru zlorabe instituta izredne odpovedi s strani delodajalca, kot oblika osebnega obračunavanja, šikaniranja skratka razlog, ki nima podlage v zakonu se lahko delavec zaščiti z tožbo proti delodajalcu na delovnem sodišču.