Blagovna znamka

Blagovna znamka je, poleg patenta, avtorske pravice in geografske označbe, ena izmed oblik intelektualne lastnine. Ker je pomembna predvsem za zaščito produktov in storitev gospodarskih subjektov, se blagovno znamko bolj natančno smatra kot industrijsko lastnino. Njen glavni namen je omogočiti razlikovanje med produkti in storitvami, prav tako pa deluje kot garancija za kakovost. Na podlagi blagovne znamke lahko tudi sklepate o izvoru blaga, podjetja pa se zavedajo tudi njene reklamne funkcije.

Blagovna znamka je vsak znak ali kombinacija znakov, ki jih je mogoče grafično prikazati. Bolj podrobno so blagovna znamka in druge oblike intelektualne lastnine opredeljene v dveh zakonih: Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ter Zakon o industrijski lastnini.

Blagovna znamka v preteklosti

Blagovna znamka ima, podobno kot druge oblike intelektualne lastnine, precej pestro zgodovino. Medtem, ko se je potreba po avtorskih pravicah pojavila z nastankom Gutenbergovega tiskarskega stroja z namenom zaščite založnikov, ki so izdajali knjige, se je koncept blagovne znamke izoblikoval že veliko prej. Prvi uporabniki blagovnih znamk naj bi tako bili kovači, ki so v Rimskem imperiju kovali meče in orožje. Toda prvi zakon, ki je reguliral uporabo blagovne znamke, je bil sprejet leta 1266 v Angliji v času Henryja III. Ta je zahteval, da vsi peki svoj kruh označijo z unikatnim simbolom, ki bo ločil njihove izdelke od izdelkov drugih pekov. A ne le kruh in hrano, tudi pijačo je potrebno razlikovati med seboj. Med prve blagovne znamke tako uvrščamo tudi nekatera piva, ki so jih varili v 14. stoletju.

Blagovna znamka danes

Blagovna znamka, kot jo poznamo danes, je nastala v 19. stoletju v Franciji (1857) in Veliki Britaniji (1862). Slednja je že takrat kriminalizirala kopiranje ali imitiranje registriranih blagovnih znamk, saj je namen takšnega početja skoraj vedno lastno okoriščanje na račun drugega (oziroma slovesa znamke drugega) oziroma goljufanje. Tudi danes je dobro, da se pred registracijo blagovne znamke pozanimate, ali morda že obstaja kakšna podobna znamka. Ob registraciji namreč lastnik pridobi izključno pravico za uporabljanje izbrane oznake. Toda podoben znak ali sklop znakov, ki določajo blagovno znamko, se še vedno sme uporabljati za označevanje druge vrste blaga, razen v primeru, ko gre za slovečo znamko. Sloveča znamka je tista, ki jo lahko takoj prepozna velik del populacije, hkrati pa vedo, kakšno blago ali storitve se pod to znamko tržijo.
V Sloveniji lahko svojo blagovno znamko registrirate pri Uradu RS za intelektualno lastnino, s čimer dobite pravico za njeno ekskluzivno uporabo za obdobje 10 let. Z registracijo blagovne znamke nastanejo tudi nekateri stroški, toda ti nikakor niso tako visoki, da ne bi zmogli zavarovati svoje intelektualne lastnine.